Življenje je polno
takšnih in drugačnih presenečenj, ki nam krojijo vsakdan. Konec leta je
nekakšna »prelomnica«, ko se običajno ozremo nazaj in se spomnimo dogodkov, ki
so zabeležili naše leto. To se mi na nek način zdi pomembno, saj lahko le tako
skujemo nove želje in načrte za prihajajoče dni in mesece. Cilji so pomembni,
saj smo lahko drugače brez njih izgubljeni in naši dnevi nimajo takšnega smisla,
kot če stremimo k sanjam, ki jih želimo uresničiti.
Leto 2014 je bilo
zame zelo raznoliko in dinamično. Nič ne bi spremenila in ničesar
dodala. Vse, kar se je zgodilo, je bilo tu z razlogom, da me je kaj novega
naučilo, mi dalo kanček zagona za v naprej ali pa me je v tistem trenutku le
spomnilo, kako lepo je živeti. V preteklem letu sem spoznala in se
spoprijateljila z nekaj osebami, ki so postale pomemben del mojega življenja,
ga iz dneva v dan bogatijo in mu dajejo svežino ter nova spoznanja. Protiutež
temu je, da je kdo tudi odšel in za sabo pustil sled. Vedno je tako in
verjamem, da je takšna pot edina prava. Vsak človek, ki vstopi v naše
življenje, ga na nek način spremeni, a od nas je odvisno, v kakšni meri mu to
dopuščamo. Učim se in skrbno »srkam« modrosti oseb in knjig, ki pravijo, da je
potrebno v prvi vrsti znati poskrbeti za lastno srečo, napolniti sebe in
negovati to, kar nosimo v sebi. Postaviti meje. In znati reči ne. Vedno znova,
ko rečemo da, takrat ko si nekaj v resnici ne želimo oziroma čutimo, da gremo
preko sebe, tlačimo otroka v sebi vse globlje in globlje.
Ko se ozrem nazaj, se
mi pred očmi prikaže precej radovednih otroških oči, ki so mi v preteklem letu
bogatile moj delovnik. Otroci nosijo v sebi toplino, iskrenost in razigranost,
lastnosti, ki se z leti nekoliko »obrusijo« in dobijo pridih resnosti. Vedno
znova me česa naučijo, me nasmejejo, zanje nobena dodatna minuta, ki jim jo
naklonim, ni zaman. Vsak je zgodba zase in do vsakega se skušam »dokopati« na
svojstven način ter mu pomagati. Tako malo je potrebno, da otroku polepšaš dan.
Hkrati pa ga nezavedno še sebi.
Po čem si bom še
zapomnila leto 2014? Čudovitih trenutkih, preživetih v družbi ljudi, ki jih
imam rada, prvem poletu z letalom in občutku jadranja (ki zagotovo ne bo zadnji), novih kreativnih »prebliskih« izpolnjujočih
glasbenih doživetjih, kolesarskih in tekaških dogodivščinah, slastni hrani, vonju
morja,…
V treh besedah:
dinamično, športno in navdihujoče!
Sedaj pa se lotim
kovanja novih načrtov in stvari, ki jih še nikoli nisem počela, pa si jih želim
v 2015. Komaj čakam, da se jih lotim. :)
Kdaj ste pa vi
kakšno stvar naredili prvič? Poskusite in si upajte narediti korak izven svojih
ustaljenih okvirjev ter pogumno zakorakajte dalje novim ciljem in željam
naproti.
Ne pozabite: edina meja je nebo!
»Kdaj si
kakšno stvar naredil prvič?
Kdaj so se ti zadnjič lesketale oči?
Kdaj prižgal si zadnjič plamen v temi? «
(Andrej
Šifrer)
Tanja
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Vsak komentar je zelo dobrodošel :)