Svetle oči

Oči povedo tisto, česar si usta ne upajo,

v sebi skrivajo globlji pomen in nikoli ne obupajo.

Besede včasih težko na glas je izgovoriti,

a s pogledom se prav ničesar ne da skriti.

V njih prepoznamo, ko nas ima nekdo resnično rad,

razberemo, če človek v svojih globinah in srcu je bogat.

Sogovornikove oči nikoli ne lažejo ali se pretvarjajo,

če le pozorni smo, nam mnogo reči uprizarjajo.

Naj bodo rjave, modre, zelene ali sive,

važno je le, da niso prazne in puste, ampak žive.

Da iz njih žari posebna energija,

sreča, volja do življenja ali morda melanholična nostalgija.

Lahko so seveda tudi otožne in od solz lesketajoče,

zaradi intenzivnosti in globine pogleda izstopajoče.

Brez zrenja vanje vse besede in kretnje so zaman,

ni slike in pravega »okusa« – kakor kruh, ki je neslan.