Vse, v čemer smo kdaj uživali, za vedno ostane v nas

Že kar dober mesec je minil od moje zadnje objave, saj se mi je v tem obdobju zgodilo precej stvari in enostavno ni bilo pravega trenutka, da bi kaj smiselnega spravila skupaj. Navdih za pisanje je prisoten ali pa ga ni. Če je nekaj vmes, se raje sploh ne lotim pisanja. V teh dneh, ko ni nastalo nič novega izpod mojih prstov, sem veliko razmišljala o pomenu pravega prijateljstva, skušala sem si pojasniti različne negativne občutke, ki jih "vzbujajo" določeni bližnji prijatelji, za katere ugotoviš, da to sploh niso. Naporna in zakomplicirana tematika, o njej mogoče kaj več ob drugi priložnosti.

Trenutno se spopadam s številnimi spremembami v življenju, v moji glavi je rahel "kaos", kajti počasi se moram prilagoditi na določene novosti. Zaključek študija, selitev iz Ljubljane, novo delovno mesto, novi ljudje, pa še kaj bi se našlo. Počasi sprejemam in dojemam vse spremembe in priznam, da je kar precej težko. Sicer vse sprejemam kot izziv in se novih stvari tudi veselim, vendar vse to "sprocesirati" v glavi ni prav enostavno. Še zlasti zato, ker sem se navadila življenja v Ljubljani, tamkajšnjih prijateljev, cimrov...to je bila moja večletna rutina. Vse to je bilo del mene. Še vedno je. Spomini in izkušnje enostavno ostanejo. Tudi ta prehodna faza bo minila. Navsezadnje mi je novo delovno okolje všeč, kolektiv je zelo prijeten, delo zanimivo in raznoliko. Glede tega sem res lahko srečna in hvaležna za takšno priložnost.

Za vse, ki se spoprijemate z različnimi spremembami (ki so del vsakdana) in sem prepričana, da vas je veliko takšnih, je tale slikica:: 

Verjamem, da drži kot pribito! :)

Pa lep preostanek tedna vam želim,

Tanja