Vsak ujet je v lastne skrbi,
medtem ko življenje
po tihem mimo nas beži.
Sprašujemo se kam in
zakaj tako hitro leta drvijo,
zakaj nam včasih
praznino v duši pustijo.
Mar sploh znamo
dovolj bogato živeti?
mar sploh znamo
ducat »reči«, ki nas osrečujejo, našteti?
Včasih počutimo se
tako presneto čisto sami,
da ne vemo, kdo nas
lahko iz tega spanca predrami.
Ne moremo nenehno le
hiteti,
moramo se na
trenutke ustaviti in tudi vase ozreti.
Ko začnemo kopati po
lastnih skritih »predalih«, polnih občutkov,
potrebno je v mislih
skicirati polno novih življenjskih osnutkov.
Takšne, ki nas bodo
v večji meri kot pretekli izpopolnjevali,
naši duši in
tistemu, kar v resnici smo, največ vrednega dali.
Nič dolgoročno
osrečujočega ne pride samo po sebi,
a zapomni si, da
največja moč se skriva prav v tebi.
Najdite v vsakem
dnevu nekaj lepega …
Tanja
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Vsak komentar je zelo dobrodošel :)