Vozi nas vlak v daljave

Na vlaku zbira se mnogo različnih ljudi,

vsak s svojo zgodbo in željami na svojem sedežu sedi.

Nekateri radovedno zrejo skozi okno, opazujoč naravo,

medtem ko drugi rešujejo križanke za zabavo.

Spet drugi nepremično strmijo v duše pred sabo,

vztrajajo pri tem in pozabijo, da njihov bonton utonil je v pozabo.

Tu so še tisti, ki junaško razlagajo o svoji veličastni osebnosti,

nimajo občutka, kaj govori se javno in kaj v zasebnosti.

Pogosto imamo občutek, da znašli smo se sredi glasnega koncerta,

a žal ne plujemo v prijetnih tonih kakšnega glasbenega eksperta.

Na vlaku znajo sopotniki poskrbeti tudi za kulinarične skušnjave,

ko z užitkom grizljajo hamburgerje hrustljave.

Včasih vožnja vleče se kot dolga kača,

včasih zabavna je kot je zabavna otroku igrača.

Kaj vse lahko človek na vlaku zanimivega doživi,

čeprav včasih komaj čaka, da izstopi in mu veter misli prevetri.

Nekateri s svojo prisotnostjo in pogovorom dnevu vnesejo svežino,

v njihovem tonu glasu začutiš iskrenost in globino.

Njihove poučne zgodbe nam lahko popestrijo potovanje,

zopet spodbudijo naš čut za lastno raziskovanje.

Tanja

Naredi korak v pravo smer

Srečen je lahko tisti, ki si upa živeti,

srečen je lahko tisti, ki zna do uresničitve lastnega cilja prispeti.

Tisti, ki zna z odprtimi očmi zreti v svet,

ki opazi, da nam lahko narava ponudi trn ali cvet.

Trn lahko seže zelo globoko in nas prizadene,

ne more pa nam vzeti dobre volje in življenjske vneme.

Skeleča bolečina sčasoma vedno popusti,

ostane pa spomin, ki nas lahko včasih zaskeli.

Tudi v naših mislih lahko zasejemo cvet ali plevel,

vsak se sam odloči na kakšen način vsak dan bo živel.

Bo v dnevu videl sončno nebo, polno novih cvetočih priložnosti,

ali njegov dan bo turoben, prežet z oblaki otožnosti?

Včasih se je težko rešiti iz začaranega kroga obveznosti in skrbi,

želimo si imeti vse takoj in tisto, kar mislimo, da imajo vsi.

Čemu bi podcenjevali lastno življenje in se dajali v nič,

druge kovali v zvezde, o sebi pa mislili, da smo ubogi slabič.

Vse to nas kot ptico kletka utesnjuje,

mar te osrečuje, ko vidiš, da te prijatelj pomiluje?

Upaj si vendar vzeti stvari pod svoje okrilje,

kdo, če ne ti, ima v rokah glavno krmilje?

 

Tanja

Spokojnost trenutka

Pridejo dnevi, ko želim si popoln mir,

ko želim svobodno zadihati brez vseh zunanjih "ovir".

Včasih je enostavno lepo biti v samoti,

ko vse je tiho in tvojega bivanja nihče ne zmoti.

Mir v duši me navdaja z občutkom, da res ni pomembno kaj imaš,

veliko pomembnejše je tisto dobro v tebi, kar lahko še drugim daš.

Če ne znaš stvari, misli, ljubezni deliti,

kje je vendar smisel tvoje lastne biti?

Vsaka dobra stvar se z dobro vrne,

veš, da slej ko prej se zgodba obrne.

Nič srcu ljubega ne prileti z neba,

vsaka dragocenost svojo težo in smisel ima.

A ni nekaj najlepšega, ko nekega dne spoznaš,

da življenje kliče te, da se mu v celosti predaš?

Vsak čudovit nov dan je izgubljen,

če si z nepomembnimi skrbmi preveč obremenjen.

Želim vam prijeten večer.

Tanja

V mojem srcu tvoje je mesto

Nekaterim se preprosto uspe dotakniti mojega srca globine,

na iskren način dokopati do moje skrite dušne vsebine.

Ti ljudje za vedno predstavljajo del mojega življenja in toplih občutkov,

na različne načine znajo polepšati mnogo vsakdanjih, a dragocenih trenutkov.

Zanimivo je, kako se v življenjski vsakdan prikradejo iznenada in nepričakovano,

v najbolj čudnih okoliščinah popolnoma spontano.

Sorodne duše preprosto najdejo ena drugo, se začutijo in ujamejo skupni korak,

zaradi njih noben dan ni več dnevu enak.

Z njihovo pomočjo lahko mirno in vedro plujem skozi različna neurja življenja,

nikoli ne izgubim tistega sladkega, večnega hrepenenja.

Za takšne "dušne" prijatelje sem izredno hvaležna in obenem ganjena,

v njihovi družbi sem lahko res jaz, brez omejitev in popolnoma "razgaljena".

Lepo je poznati ljudi, ki se poglobijo v tvoje najgloblje želje in strahove,

ti dajo občutek lahkosti in svobode, s tvoje duše zlomijo vse stare okove.

Zaradi takšnih živih diamantov se je venomer brez razmisleka vredno truditi,

nikoli mi ni odveč jim tople besede, prijetne misli ali objema pokloniti. 

Tanja

Življenje ubira svoje poti

Vsak ujet je v lastne skrbi,

medtem ko življenje po tihem mimo nas beži.

Sprašujemo se kam in zakaj tako hitro leta drvijo,

zakaj nam včasih praznino v duši pustijo.

Mar sploh znamo dovolj bogato živeti?

mar sploh znamo ducat »reči«, ki nas osrečujejo, našteti?

Včasih počutimo se tako presneto čisto sami,

da ne vemo, kdo nas lahko iz tega spanca predrami.

Ne moremo nenehno le hiteti,

moramo se na trenutke ustaviti in tudi vase ozreti.

Ko začnemo kopati po lastnih skritih »predalih«, polnih občutkov,

potrebno je v mislih skicirati polno novih življenjskih osnutkov.

Takšne, ki nas bodo v večji meri kot pretekli izpopolnjevali,

naši duši in tistemu, kar v resnici smo, največ vrednega dali.

Nič dolgoročno osrečujočega ne pride samo po sebi,

a zapomni si, da največja moč se skriva prav v tebi.

  

Najdite v vsakem dnevu nekaj lepega …

Tanja