»Najlepše stvari v življenju niso stvari.«

Nekatere ljudi bi preprosto kar objela, jih vsaj za trenutek stisnila v topel objem, saj se nekaterim vidi, da ga tako zelo potrebujejo, pa si tega še sami nočejo priznati oziroma tega pokazati. Marsikomu dandanes ogromno pomeni močan stisk roke, prijazen pogled in kakšna lepa beseda. Zdi se mi, da tega res primanjkuje. Neka toplina, iskrenost in občutek, da se še lahko na nekoga zaneseš. Da je nekje nekdo, ki ti bo pomagal, ko bo šlo kaj narobe, ki ti bo le stal ob strani, ko ti bo šlo na jok. 

Vse preveč je poudarka na materialnih dobrinah. Nemalokateri starš otroku raje kupi en koš dragih igrač kot da bi mu prebral kakšno pravljico, se z njim igral in mu znal prisluhniti, ko ga le-ta potrebuje. Premalo je poudarka na temeljnih vrednotah, kot so razumevanje, ljubezen, potrpežljivost, sočutje. Mislim, da so se te vrednote nekako izgubile v času, vsem se stalno mudi, marsikdo obupuje, nima več volje in vztrajnosti ter misli, da stvari pridejo kar same od sebe. Vendar ne slabe, ne dobre ne pridejo kar tako iz niča, za vse nekje obstaja nek razlog. Za tiste dobre pa se je seveda potrebno kar precej potruditi, vztrajati, vztrajati in še enkrat vztrajati. Z veliko volje, potrpežljivosti in razumevanja se marsikaj da narediti, rezultati se vedno pokažejo, pa če so razmere na videz še tako nemogoče. 

Potrebno je vzeti v obzir, da marsikatera stvar dandanes ni pravična, pa se nam lahko pripeti. Tako pač je. Nikoli ne bo pravično za vse, treba se je naučiti s tem živeti in še vedno ne obupati ter na svet in na ljudi gledati z zvedavimi otroškimi očmi. Nikjer ni zagotovila, da se ne bomo »opekli«, da se bo vse izteklo tako kot naj bi se oziroma tako kot smo si zamislili v svoji glavi. Vse stvari niso odvisne le od nas, so tudi splet različnih okoliščin in ljudi okoli nas, saj ne živimo v majhnem, izoliranem, pravljičnem svetu. 

A na marsikaj pa le imamo vpliv, sami usmerjamo svoje misli, sami imam nadzor nad lastnim življenjem, nad tem, kako si razlagamo določene situacije. Le-te si lahko namreč interpretiramo na ogromno različnih načinov. Zakaj bi si ustvarjali nepotrebne skrbi? Zakaj bi v določenih stvareh videli nevarnost? Vpliv imamo samo mi, nihče nam ne more vsiliti njegovih želja, če mi tega ne želimo. Čeprav se to marsikdaj na prvi pogled zdi. Vendar to ne drži! Vsi smo svobodni. Ko smo dovolj stari, si lahko ustvarimo svet po lastnih željah, če le imamo voljo in smo dovolj vztrajni. 

Pogosto se pogovarjam z ljudmi, ki tega nimajo, mislijo, da imajo drugi popoln vpliv nad njimi, pa naj si bodo to starši, sorodniki, partnerji ali prijatelji. Koliko je nemočnih ljudi, ki zaradi zelo različnih stvari niso zmožni sami vzeti vajeti v svoje roke. Vse več je žalostnih, depresivnih ljudi. A življenje samo po sebi sploh ni tako črno, grdo in brezupno kot se številnim zdi. Takšnim ljudem moramo znati pokazati, da je vredno živeti, da so še lepe stvari, ki prinašajo veselje. Jim podariti nasmeh, jim prisluhniti, saj takšne stvari štejejo. 

Kot pravi izrek: »Najlepše stvari v življenju niso stvari.« Z denarjem se res da marsikaj kupiti, a pristne ljubezni, pristnega prijateljstva, smeha in sreče pa zagotovo ne!

Lep decembrski pozdravček

Tanja