Tole je nastalo precej spontano v nekaj minutah in čisto slučajno. Ne vem točno, od kod mi navdih, je prišel kar sam od sebe :)
Ni življenja brez ovir,
moramo jih mirno vzeti v obzir,
le tako bomo namreč našli svoj notranji mir.
Ni mavrice brez dežja,
ne sreče brez malo gorja.
Potrebno je le verjeti
in se ne pustiti v pasti in laži drugih ljudi ujeti.
Razočaranja s seboj prinesejo bolečino,
ustvarijo nekakšno notranjo praznino,
a človeku prinesejo tudi veličino.
Ko bolečina mine,
le-ta pusti spomine,
a to je prav vse,
saj srce zdaj zaceljeno je.
saj srce zdaj zaceljeno je.
Le zakaj bi objokovali pretekle čase,
ko je na obzorju toliko novih priložnosti, da poskrbimo zase.
Sočutje, upanje in dobra volja,
te lahko pripeljejo še do tako oddaljenega "polja".
Skoraj vse je mogoče,
kar se človeku zahoče,
potrebno je le vztrajati
in se pravim stvarem predajati.
Tanja
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Vsak komentar je zelo dobrodošel :)