Vsakdo se v določenem življenjskem obdobju znajde v prijateljski situaciji, ko je razočaran. Ko sem sama pred letom dni doživela in predelovala precejšnjo bolečino ob prekinitvi skoraj 8 let trajajočega prijateljstva, so mi "švigale" zelo različne misli, ogromno je bilo negativnih in včasih se je bilo res težko spoprijeti z vso to žalostjo, jezo in razočaranjem. Ko te zadane ravno tam, kjer te najbolj boli, zlasti tudi zaradi tega, ker je prijateljstvo vrednota, ki jo zelo cenim in je blizu vrha moje lestvice vrednot. Tega resnično ne moreš pričakovati v naprej, da te bo "izdal" tisti, ki je s tabo preživljal čas vsa ta leta in s katerim si vzpostavil zaupanja vreden odnos. No, morda lahko globoko v sebi slutiš v določenih situacijah, a si tega zagotovo ne želiš in to možnost potlačiš.
Zdi se mi, da največji problem predstavlja odpuščanje. Kako odpustiti nekomu, ki te v tolikšni meri prizadane, poleg tega pa mu je še popolnoma vseeno za to? Težko. Enostavno ne gre tako hitro, pa čeprav si prizadevaš za to. Pojavljajo se vprašanja: Kam je izginilo vso to spoštovanje? Kako ti lahko nekateri ljudje tako z lahkoto lažejo v obraz (v bistvu v največji meri lažejo sami sebi) in govorijo za tvojim hrbtom?
Vprašaš se, ali je to kakšna lekcija zate, se je vse to moralo zgoditi? In sčasoma ugotoviš, da to drži. Sprva je lekcija boleča in se ti zdi kot nekakšna kazen. A po preteku določenega časa nekako predelaš stvari v sebi in ugotoviš, da si postal bolj osebnostno čvrsta oseba. Vsaka slaba izkušnja nas namreč utrdi. Prinese neko novo spoznanje, da lahko bolje presojamo o določenih stvareh/ljudeh. Spoznaš, kdo so tvoji resnični/pravi prijatelji. Spoznaš, da ti lahko zelo veliko pomenijo tudi nekatere osebe, s katerimi se slišiš oziroma vidiš samo nekajkrat na leto. Bolj si pozoren na določene "signale", ki ti pravijo: "tale oseba pa ni vredna zaupanja". Zdi se mi pomembno predvsem to, da če te nekdo izda in te pusti na cedilu, to še ne pomeni, da nikomur ni več za zaupati. To še zdaleč ne drži! Postavljanje visokih zidov okoli sebi škodi le tistemu, ki si jih postavlja in s tem lahko spregleda ogromno drugih čudovitih oseb, ki mu pridejo naproti.
Osebno verjamem, da je vsaka še tako slaba izkušnja dobra lekcija za nadaljnje življenje. Moja slaba izkušnja je odprla vrata novim prijetnim ljudem, ki mi prinašajo še večjo radost kot sem jo bila deležna poprej. Hvaležna sem vsem tistim, ki mi stojijo (mi stojite:)) ob strani, tudi sama uživam v vaši družbi in je ne bi zamenjala za nič na svetu.
Tanja
